Spodnji kratek prikaz zgodovine GASILSKE ZVEZE ILIRSKA BISTRICA je omejen le na pomembnejše dogodke ter želi le kronološko ponazoriti pomembnejše mejnike v delu in razvoju Gasilske zveze.
9. januarja 1949 je bila na ustanovnem občnem zboru ustanovljena Okrajna gasilska zveza Ilirska Bistrica, kot predhodnica današnje GZ Ilirska Bistrica, katere člani in ustanovitelji so bili PGD Ilirska Bistrica, PGD Jelšane, PGD Knežak, PIGD Lesonit in LIP – Bač (sedanji Javor Bač). V letu 1951 je s pomočjo Okrajne GZ prišlo do ustanovitve PGD Prem in PGD Podgrad.
Leta 1952 so bili ukinjeni okraji, kar je posledično vplivalo tudi na ukinitev Okrajne gasilske zveze Ilirska Bistrica in povzročilo, da so do leta 1955 vsa društva spadala pod Okrajno gasilsko zvezo Postojna.
V letu 1955 je prišlo do ponovne reorganizacije okrajev in občin. Rezultat tega procesa ter dotedanjega razvoja gasilstva in spoznanja, da je potrebno delo v občini tudi na tem področju uskladiti in razvijati, je privedlo do ponovne ustanovitve Občinske gasilske zveze Ilirska Bistrica, to je pravno-formalne predhodnice današnje GZ Ilirska Bistrica.
Ustanovni občni zbor OGZ Ilirska Bistrica je bil 25. avgusta 1955 v prostorih hotela “Zmaga”.
OGZ Ilirska Bistrica je bila dne 15. februarja 1956 registrirana na Sekretariatu za notranje zadeve, kar je tudi formalni začetek obstoja OGZ Ilirska Bistrica.
V OGZ Ilirska Bistrica so bila vključena: PGD Ilirska Bistrica, PGD Bač, PGD Knežak, PGD Koritnice, PGD Jelšane, PGD Podgrad in PIGD Lesonit, v katera je bilo skupaj vpisanih 303 članov, od tega 190 operativnih članov, 28 mladincev, 62 pionirjev in 23 rezervnih članov.
PGD Podgrad je do leta 1963 spadalo pod občino Hrpelje-Kozina in je šele leta 1963, po ukinitvi te občine, bilo vključeno v OGZ Ilirska Bistrica.
Leta 1956 je bila ustanovljena tudi Okrajna gasilska zveza Koper katere članica je bila tudi OGZ Ilirska Bistrica.
Po letu 1956 je prišlo do upada članstva predvsem zaradi odseljevanja ljudi z vasi ter zaposlovanja v industriji, skromnih dotacij ter pomanjkanja sredstev. Posledica stanja je bil razpad PGD Jelšane v letu 1964 in PGD Podgrad v letu 1970.
Leta 1970 je razpadla tudi Okrajna gasilska zveza Koper. Od njenega razpada dalje je OGZ Ilirska Bistrica tudi neposredno povezana z Gasilsko zvezo Slovenije.
Kljub takratni krizi je bila Občinska gasilska zveza Ilirska Bistrica nosilec in koordinator gasilstva v občini. Njene glavne naloge so bile:
– krepitev gasilske organizacije,
– pridobivanje in vključevanje novih članov, članic in mladine,
– skrb za vzgojo in izobraževanje,
– tehnično opremljenost društev,
– izvajanje akcij ob tednu varstva pred požarom in drugih preventivnih akcij in
drugo.
Z ustanovitvijo Občinskega gasilskega sklada pri SO Ilirska Bistrica leta 1972, se je nekoliko izboljšalo financiranje požarnega varstva, vendar so sredstva iz proračuna, sklada in lastne dejavnosti zadoščala le za minimalno vzdrževanje gasilske opreme in osebne dohodke dveh zaposlenih poklicnih gasilcev.
V letu 1972 je bil sprejet nov statut Občinske gasilske zveze Ilirska Bistrica, na podlagi katerega je prišlo do večje reorganizacije.
Leta 1974 je bilo ustanovljeno IGD Plama Podgrad, leta 1976 pa je bilo ponovno ustanovljeno GD Podgrad
Leta 1977 je prišlo do ustanovitve Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom Il. Bistrica. Zagotovljeni so bili osnovni finančni pogoji za celotno dejavnost požarnega varstva.
Istega leta je Občinska gasilska zveza reorganizirala svoje delo. Poleg Upravnega odbora je formirala in imenovala še vsa ostala delovna telesa oz. komisije: štab odreda, komisijo za izobraževanje, komisijo za odlikovanja, propagando in publicistiko, Komisijo za delo z mladino in ženami in druge. Strokovno in številčno je dopolnila poklicno službo.
Leta 1981 je bilo ponovno ustanovljeno GD Jelšane ter ustanovljeno IGD Transport. V letu 1983 sta se formirali pri GD Ilirska Bistrica dve gasilski enoti in sicer GE Vrbovo in GE Podgora, kateri sta se konec leta 1985 osamosvojili v samostojni gasilski društvi.
V letu 1981 je prišlo do pobratenja med Občinsko gasilsko zvezo Ilirska Bistrica in Vatrogasnim savezom Opatija, med katerima so že dolgo obstajale prijateljske vezi.
Leta 1986, ob proslavljanju 100-letnice gasilstva v naši občini in 30 let Gasilske zveze Ilirska Bistrica, je le-ta združevala 7 teritorialnih in 4 industrijska gasilska društva oziroma že preko 1000 članov.
Pomemben del k delu in razvoju Gasilske zveze prispeva tudi poklicna strokovna služba, zlasti pri razvoju gasilstva v občini, pri organizacijskem, tehničnem, strokovno – operativnem delu, usposabljanju kadrov, vzdrževanju gasilske opreme in vozil, servisiranju gasilnih aparatov, prevozih vode, gašenju požarov in reševanju v primeru naravnih in drugih nesreč.
Gasilska zveza danes
Nova prelomnica v slovenskem gasilstvu, pa tudi bistriškem, je bilo leto 1991, ko smo dobili svojo državo. V vojni za Slovenijo je sodelovalo tudi večje število gasilcev naše gasilske zveze. Osamosvojitev Slovenije in z njo povezane spremembe na političnem, predvsem pa gospodarskem in družbenem področju ter posredno tudi na drugih področjih so vplivali tudi na organizacijo gasilstva. Sprejeti so bili novi zakonski in podzakonski predpisi (Zakon o varstvu pred požarom in Zakon o gasilstvu), kateri so prinesli kar nekaj sprememb tudi na področju organizacije in delovanja sistema zaščite in reševanja. Z razvojem novih tehnologij pa se je, z nekoliko zamude sicer, le pričel tudi postopek informatizacije delovanja sistema zaščite in reševanja
Navedene spremembe so vplivale tudi na spremembe znotraj GZ Ilirske Bistrice. V skladu z metodologijo za lastninjenje GZS je bilo izpeljano lastninjenje vseh gasilskih društev in zveze. Odraz krize v gospodarstvu je bila žal tudi posledica prenehanja delovanja dveh prostovoljnih industrijskih gasilskih društev znotraj GZ ter znatne omejitve delovanja preostalih dveh prostovoljnih industrijskih gasilskih društev. Kriza, predvsem na gospodarskem področju, pa je vplivala tudi na preostala prostovoljna gasilska društva – člane GZ, predvsem na njenem finančnem področju.
Gasilska zveza Ilirska Bistrica je pravna oseba, katero sestavlja sedem prostovoljnih gasilskih društev ter dve prostovoljni industrijski gasilski društvi. Podrobnejšo ureditev delovanja GZ ureja statut, kateri med drugim vsebuje statusne določbe, namen in naloge gasilske zveze, način povezovanja, pravice in dolžnosti članov zveze, organe društva, njihovo delovno področje, sestavo, mandatno dobo in način volitev ter druge določbe, pomembne za nemoteno delovanje.
Najvišji organ zveze je skupščina, katero sestavljajo delegati prostovoljnih gasilskih društev in prostovoljnih industrijskih gasilskih društev – članov zveze. Drugi organi v sestavi gasilske zveze so še: upravni odbor, poveljstvo, nadzorni odbor ter častno razsodišče. Znotraj gasilske zveze delujejo tudi strokovna služba ter različne stalne in občasne komisije (npr. komisija za članice, za mladino, za veterane, za informatiko itd).
Gasilska zveza, v skladu z namenom, s katerim je bila ustanovljena, povezuje gasilska društva, prevzema in izvaja naloge, predpisane z Zakonom o gasilstvu, statutom Gasilske zveze Slovenije, Pravili gasilske službe in drugimi predpisi.
Za našo organiziranost je pomemben tudi dokument »Merila za organiziranje in opremljanje gasilskih enot«, na podlagi katerih je župan podpisal kategorizacijo naših PGD, ki so razvrščena v naslednje kategorije: Ilirska Bistrica IV. kat., Knežak in Podgrad II. kat., Jelšane, Podgora-Podgraje, Vrbovo in Koritnice v I. kategorijo. Ta merila so tudi osnova za nadaljnje opremljanje in razvoj PGD.